Osnovni podatki
Naslov v izvirniku:
Opredelitev ekohidrološke dinamike Cerkniškega jezera z interdisciplinarnim pristopom raziskave
 
Trajanje:
1. september 2020–31. avgust 2021
Šifra:
Z6-2667 (B)
Opis

Kraška območja se od ostalih razlikujejo po topnosti kamnine, kar je značilno predvsem za karbonate. V njih se razvije prevladujoč hiter tok vode skozi razpoke in kanale. To tvori kraške vodonosnike, ki imajo zelo pomembno vlogo, saj oskrbujejo velik delež prebivalstva. Zaradi hitrega pretakanja je samočistilna sposobnost vode nizka, s tem pa so vodonosniki zelo občutljivi na kakršen koli vir onesnaženja. Velik problem predstavljajo tudi meteorološki ekstremi, kot so suša (občutljivost na pomanjkanje vode) ali intenzivne padavine (poplavljanje na kraških poljih).

Zelo pomemben element kraške pokrajine v Sloveniji so kraška polja, velike zaprte kotanje, preko katerih običajno tečejo ponikalnice in so lahko redno poplavljena. Posebne hidrološke razmere se odražajo v rastju in živalstvu, k je prilagojeno na te razmere. Ti tvorijo različne združbe (ti. ekotope) z zelo visoko biotsko raznovrstnostjo in pomembno ekološko vlogo. Kraška polja so zaradi ugodnejših razmer za življenje od nekdaj najbolj prikladna območja za poselitev na kraških območjih.

Eno izmed najbolj značilnih kraških polij v Sloveniji je Cerkniško polje, ki se nahaja v nizu več polij v Notranjskem podolju in hidrološko pripada porečju Ljubljanice. Je največje kraško polje v Sloveniji, ki je redno poplavljeno do 8 mesecev letno. V več kot 300 let dolgi zgodovini znanstvenih raziskav, se je večina nanašala na proučevanje vzrokov in značilnosti poplavljanja, prilagoditev ljudi na njih, biotsko raznovrstnost območja, deloma pa tudi o možnostih proizvodnje električne energije s poplavno vodo. Cerkniško polje tako predstavlja enega hidrološko najbolj pomembnih in proučevanih območij v Sloveniji. Njegov pomen je še toliko večji, saj se nahaja v zaledju izvira Malenščice, ki z vodo oskrbuje preko 20.000 prebivalcev.

Pretekle raziskave so podrobno obravnavale dinamiko poplav (pogostost, obseg, trajanje …) in med drugim opredelile vodno bilanco polja. Ekološke raziskave so v največji meri obsegale kartiranje habitatnih tipov, večkratni popis in analizo izbranih živalskih vrst, ter njihovo prilagoditev na spremenljivo pokrovnost in rabo tal. Kljub vsemu pa do sedaj ni bilo narejenih veliko interdisciplinarnih raziskav, ki bi sočasno obravnavala hidrološko dinamiko polja, njen vpliv na biodiverziteto, rabo tal, ali napoved njihove dinamike v prihodnje.

V pričujoči raziskavi je poudarjen interdisciplinarni pristop, ki obsega meritve in analizo hidrološke dinamike Cerkniškega polja ter njen odnos do padavinskih dogodkov, oblikovanosti pripadajočega vodonosnika in prostorske razporeditve habitatnih tipov. Cilj je tudi izdelava hidrološkega modela za pojasnjevanje trenutne dinamike poplavljanja in njeno napoved v prihodnosti v okviru pričakovanih klimatskih sprememb.

Za ta namen bi vzpostavili obsežne meteorološke in hidrološke meritve - zvezne meritve izbranih fizikalnih in kemijskih lastnosti vode, vzorčenje vode za analizo njene kakovosti, meritve pretokov in meritve padavin. Omenjene meritve bi dopolnili z analizami pokrovnosti tal (kartiranje, daljinsko zaznavanje) ter hidrogeološkimi in speleološkimi raziskavami. Pridobljene podatke bi analizirali z namenom ugotavljanja dinamike poplavljanja in njene povezave s habitati. Interpretacije pretakanja vode bi preverili z izdelavo konceptualnih in numeričnih modelov, katere bi uporabili tudi za prepoznavanje geometrije (razporeditev in dimenzije kanalov) pripadajočega kraškega vodonosnika. Z uporabo globalnih klimatskih modelov in njihovo pretvorbo na raven Slovenije bi obravnavali možne scenarije podnebnih sprememb in ocenili njihov vpliv na dinamiko poplavljanja v prihodnje ter možne spremembe v habitatih (spremembe v lastnostih prsti, rastja, živalstva) ter na življenje človeka. Z obsežno analizo bi lahko podali nekatere predloge za delovanje ljudi v prihodnje, ki bi bilo kar se da trajnostno za delovanje Cerkniškega polja in ekosistema razvitega na njem.

Faze projekta

Delovni sklopi raziskave so opredeljeni kronološko, pri čemer DS0 – vodenje projekta poteka ves čas projekta. Prva faza projekta predstavlja pridobivanje različnih hidroloških (DS1) in ekoloških (DS2) podatkov. Za veliko analiz je potrebno obdobje najmanj enega hidrološkega ali meteorološkega leta, ker pa bodo pri tem uporabljene številne različne metode, bosta tudi ti dve fazi potekali skoraj celoten čas projekta. Prva interpretacija podatkov (DS3) je lahko opravljena relativno zgodaj po pobiranju prvega niza merjenih podatkov (npr. po prvi poplavi), z nadaljnjim razvojem projekta in pridobivanjem večje količine podatkov, pa se bodo interpretacije in hidrološki modeli izpopolnjevali skoraj do konca projekta. Sinteza rezultatov, ocena dinamike v prihodnosti, javne predstavitve in objava članka (DS4) je načrtovana za zadnjo fazo (leto) projekta.

DELOVNI SKLOP 0 – VODENJE PROJEKTA
DELOVNI SKLOP 1 – PRIDOBIVANJE HIDROLOŠKIH PODATKOV
1.1. Zbiranje obstoječih hidroloških in meteoroloških podatkov
1.2. Vzpostavitev in vzdrževanje merilne mreže zveznih meritev
1.3. Meritve pretokov
1.4. Spremljanje kakovosti vode
1.5. Ostale hidrološke raziskave
DELOVNI SKLOP 2 – PRIDOBIVANJE EKOLOŠKIH PODATKOV
2.1. Zbiranje obstoječih ekoloških podatkov
2.2. Nadaljnja obravnava ekoloških podatkov
DELOVNI SKLOP 3 – INTERPRETACIJA PODATKOV IN IZDELAVA MODELOV
3.1. Analiza in interpretacija pridobljenih podatkov
3.2. Hidrološko modeliranje
3.3. Modeliranje različnih scenarijev podnebnih sprememb
DELOVNI SKLOP 4 – SINTEZA REZULTATOV IN OCENA DINAMIKE V PRIHODNOSTI
4.1. Sinteza vseh ugotovitev
4.2. Ocena dinamike poplavljanja in ekološke dinamike v prihodnosti
4.3. Javna predstavitev rezultatov
 

 

0–4 mesec

5–8 mesec

9–12 mesec

13–16 mesec

17–20 mesec

21–24 mesec

DS0

x

x

x

x

x

x

DS1

x

x

x

x

x

 

1.1.

x

x

 

 

 

 

1.2.

x

x

x

x

x

 

1.3.

x

x

x

x

 

 

1.4.

x

x

x

x

 

 

1.5.

 

x

x

x

x

 

DS2

x

x

x

x

x

 

2.1.

x

x

 

 

 

 

2.2.

x

x

x

x

x

 

DS3

 

x

x

x

x

 

3.1.

 

x

x

x

x

 

3.2.

 

 

x

x

x

 

3.3.

 

 

 

x

x

 

DS4

 

 

x

x

x

x

4.1.

 

 

 

 

x

x

4.2.

 

 

 

 

x

x

4.3.

 

 

x

x

x

x

Rezultati

DOGODKI IN OBJAVE

Povezave do nekaterih drugih projektov in objav, ki so povezane s tovrstnimi raziskavami na Cerkniškem polju:

 

Projekt: LIFE Narava 06 - Presihajoče Cerkniško jezero 

Poročilo: Kartiranje habitatnih tipov - Presihajoče Cerkniško jezero

Članek: Water level fluctuations and air temperatures affect common reed habitus and productivity in an intermittent wetland ecosystem (A. Gaberščik, M. Grašič, D. Abram & I. Zelnik)

Članek: Water-level fluctuations as a driver of Phragmites australis primary productivity, litter decomposition, and fungal root colonisation in an intermittent wetland (N. Dolinar, M. Regvar, D. Abram & A. Gaberščik) 

Članek: Poskus ocene vodne bilance Cerkniškega polja (G. Kovačič)

Članek: Cerkniško jezero in njegove poplave (A. Kranjc)

Članek: Cerkniško polje kot primer poseljenega kraškega ranljivega območja (A. Smrekar)

Poročilo: Turloughs: Hydrology, Ecology and Conservation (S. Waldern)

 

 

NOVICE

 

September-Oktober 2020

Začetna meseca projekta (september in oktober 2020) sta bila zaznamovana z ojezeritvijo Cerkniškega polja, kar je omogočilo terenski ogled in foto dokumentacijo poplavljenih območjih, ne pa še vzpostavitve novih merilnih mest za hidrološke meritve. Opravljenih je bilo tudi nekaj vzorčenj vode.

V tem obdobju smo se tako lotili zbiranja obstoječih podatkov (hidroloških, meteoroloških, ekoloških, satelitskih in letalskih posnetkov itd…) in začetka njihovih analiz.

Izvedli smo tudi nekaj sestankov s sodelujočimi institucijami, ki so zaradi pandemije potekali prek telefonskih klicev, video klicev in elektronske pošte. Tëma sestankov je bilo načrtovanje in usklajevanje dela, izmenjava podatkov in prenos znanja.

Slika 1: Sestanek na za pandemijo primeren način.

Slika 2: Zbiranje kartografskih podatkov (letalski posnetki, kartiranja habitatnih tipov, satelitski posnetki).

Slika 3 in 4: Začetne analize zbranih hidroloških podatkov.

Slika 5: Terensko delo – spremljanje ojezeritve na Cerkniškem jezeru.

Vodja projekta na ZRC

Ključne besede

kraški vodonosnik • ekohidrologija • dinamika poplavljanja • habitatni tipi • hidravlični modeli • modeliranje scenarijev klimatskih sprememb • prognoza • Cerkniško polje