Kraški vodonosniki so pomembni viri za oskrbo z vodo; v svetovnem merilu pokrivajo četrtino, v Evropi tretjino, v Sloveniji pa skoraj polovico potreb. Zanje je značilna tudi izjemna pestrost podzemnega vodnega ekosistema. Zaradi posebnosti pretakanja voda v krasu so še posebej ranljivi na spremembe v okolju in onesnaževanje. Za ustrezno rabo in varovanje je potrebno dobro poznavanje značilnosti toka vode in prenosa snovi v krasu. Na Inštitutu za raziskovanje krasa se te naloge lotevamo z uporabo različnih raziskovalnih metod, prilagojenih posebnostim krasa. Teme, ki jim posvečamo največ pozornosti, so dostop do kakovostne pitne vode zadostnih količin, učinki okoljskih sprememb na kraške vodonosnike in habitate, trajnostno upravljanje kraških vodnih virov in visoke vode v krasu.

V zadnjih letih smo na različnih kraških območjih vzpostavili obsežno mrežo stalnih meritev nivojev, temperature in električne prevodnosti vode s samodejnimi merilniki (v izvirih, vodnih jamah, ponikalnicah), ki jih dopolnjujemo z občasnimi meritvami pretokov ob različnih hidroloških razmerah. Tovrstno spremljanje t.i. naravnih sledil dopolnjujemo s ciljno usmerjenim vzorčenjem (v času vodnih valov ali ob izrednih hidroloških razmerah) za kemijske, biološke in mikrobiološke analize, ki jih v veliki meri opravimo v lastnih laboratorijih. Pomembne dodatne informacije o smereh in značilnostih podzemnega toka dobimo s sledilnimi poskusi z umetnimi sledili. Na terenu pridobljene podatke vključujemo v numerične modele, s katerimi ugotavljamo količine vodnega toka ter hitrosti in smeri pretakanja skozi kraški vodonosnik. V preteklih letih razvito metodo kartiranja ranljivosti smo preizkusili na različnih območjih v Sloveniji in po svetu ter na ta način preverili njeno uporabnost.

 

Postavitev samodejnih merilnikov nivojev, temperature in električne prevodnosti vode v kraških jamah.

 

Merjenje pretokov z Dopplerjevim merilnikom pretočnih hitrosti.


 

Postavitev konceptualnega hidrogeološkega modela tipičnega kraškega polja z namenom testiranja možnega vpliva različnih spremenljivk na poplave.


Rezultati 

Blatnik, M., Frantar, P., Kosec, D. & F. Gabrovšek, 2017: Measurements of the outflow along the eastern border of Planinsko Polje, Slovenia. Acta carsologica, 46/1: 83-93, https://ojs.zrc-sazu.si/carsologica/article/view/4774/4752 , doi: 10.3986/ac.v46i1.4774.

Blatnik, M., Mayaud, C. & F. Gabrovšek, 2019: Groundwater dynamics between Planinsko Polje and springs of the Ljubljanica River, Slovenia. Acta Carsologica, 48/2-3, in print.

Kogovšek, J. & M. Petrič, 2014: Solute transport processes in a karst vadose zone characterized by long-term tracer tests (the cave system of Postojnska Jama, Slovenia). Journal of Hydrology, 519A: 1205-1213, https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S002216941400657X, doi: 10.1016/j.jhydrol.2014.08.047.

Mayaud, C., Gabrovšek, F., Blatnik, M., Kogovšek, B., Petrič, M. & N. Ravbar, 2019: Understanding flooding in poljes: a modelling perspective. Journal of Hydrology, 575: 874-889, https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0022169419304329, doi: 10.1016/j.jhydrol.2019.04.092.

Petrič, M., Kogovšek, J. & N. Ravbar, 2018: Effects of the vadose zone on groundwater flow and solute transport characteristics in mountainous karst aquifers: the case of the Javorniki-Snežnik massif (SW Slovenia). Acta carsologica, 47/1: 35-51, https://ojs.zrc-sazu.si/carsologica/article/view/5144/6593 , doi: 10.3986/ac.v47i1.5144.

Turpaud, P., Zini, L., Ravbar, N., Cucchi, F., Petrič, M. & J. Urbanc, 2018: Development of a protocol for the karst water source protection zoning: application to the Classical Karst Region (NE Italy and SW Slovenia). Water resources management, https://link.springer.com/article/10.1007/s11269-017-1882-4,doi: 10.1007/s11269-017-1882-4.

Vižintin, G., Ravbar, N., Janež, J., Koren, E., Janež, N., Zini, L., Treu, F. & M. Petrič, 2018: Integration of models of various types of aquifers for water quality management in the transboundary area of the Soča/Isonzo river basin (Slovenia/Italy). Science of the total environment, 619/620: 1214-1225. https://doi.org/10.1016/j.scitotenv.2017.11.017 , doi: 10.1016/j.scitotenv.2017.11.017.