Opis

Podzemne jame nudijo številne naravne vire, kot so vodni viri in gradbeni material, uporabljamo jih za zavetišča, skladišča in v zdravstvene namene. Prav tako z omogočanjem vpogleda v pretekle morfološke, klimatske in ekološke razmere ponujajo številne priložnosti za znanstvene raziskave in izobraževanje. Med panogami, ki izkoriščajo jame pa prednjači turizem, ki na jamski sistem lahko negativno vpliva z najrazličnejših vidikov: morfološka spremembe (npr. novi jamski vhodi, širjenje prehodov), sprememba klime in kemijskih procesov, ogrožanje habitatov in podobno.

Antropogeni vplivi so v podzemlju zaradi počasnosti naravnih procesov, ki težijo k povrnitvi v naravno stanje, z vidika človeškega življenja, praktično trajne. Pretekla in sedanja turistična raba jam bi lahko bila izraziteje trajnostno naravnana, če bi bila bolj premišljena in bi sledila znanstvenim usmeritvam. V skladu z Zakonom o varstvu podzemnih jam se pripravlja predlog ureditve skrbništva nad turističnimi jamami, ki bo podrobneje opredelil obseg in stopnjo rabe, ki bo nujno kompromis med ohranjanjem in turistično rabo; bo pa hkrati tudi priložnost za opredelitev bolj trajnostne rabe obstoječih turističnih jam.

V okviru projekta bomo ocenili stanje ter vplive turizma na jamsko okolje oziroma podzemne vodne in kopenske habitate. Raziskavo bomo opravili z uporabo obstoječih in novih ekoloških, geoloških ter klimatskih indikatorjev. Poudarek bo na dveh najbolj obiskanih turističnih jamah v Sloveniji, Postojnski jami in Škocjanskih jamah. Izsledki o učinkih pretekle in sedanje turistične rabe bodo skupaj z indikatorji in smernicami pomembni za upravljavce turističnih jam kot naravnih virov, pri njihovi trajnostni rabi ter pri pripravi dolgoročnih upravljavskih dokumentov.

  

Faze projekta

Projekt izvajamo v okviru petih medsebojno povezanih delovnih paketov (DP):

 

DP 1: Karakterizacija okolja izbranih jamskih sistemov

Vhod v Postojnsko jamo nekoč.Škocjanske jame –  prenos snovi vzdolž prevodnih lezik.

 

DP 2: Jamska klima – vpliv turizma na abiotske parametre

Postojnska jama – meritve parametrov jamske klime.Meritve koncentracije CO2 s prenosnim IR inštrumentom.

 

DP 3: Mikrobiota – parameter za ugotavljanje antropogenega pritiska

  Postojnska jama – vzorčevanje zraka.Postojnska jama - vzorčevanje recentnih fluvialnih sedimentov.

 

DP 4: Jamska favna – odzivnost na turistično rabo

Zguba jama - vzorčevanje epikraške favne.Črna jama – človeška ribica.

 

DP 5: Diseminacija rezultatov

Časovnica izvajanja projekta po delovnih paketih.

Časovnico povzema zgornja tabela, ki kaže dejavnosti po trimesečjih. Intenzivnost sivine je približno sorazmerna z intenzivnostjo izvajanja določene naloge; belo polje pomeni, da se naloga ne bo izvajala.

Rezultati

Vodja projekta

Finančni vir

Agencija za raziskovalno dejavnost RS

Ključne besede

kras • jame • turizem • varovanje • naravni viri • klima • biodiverziteta • nosilnost jam